Schleife
Beginn der Navigation
Navigation überspringen
Ende der Navigation
Beginn des Hauptinhaltes
Hauptinhalt überspringen
Brńuche und Traditionen Sorb
deutsche Version polnische Version Eine Seite zurück Zur Startseite E-Mail Zur Anmeldung
 
Na│o×ki w býhu lýta: SpoŔatk lýta pjeŔechu ludčo nowolýtki, zo bychu je skotej picowali. PtaŔi kwas dnja 25. januara je w naÜim regionje jara woblubowany na│o×k, wosebje mjez dčýŠimi. Tutˇn dče˝ dčakuja so ptaŔki dčýŠom za to, zo su je w zymje swýru picowali. A wobradčeja dčýŠom s│ˇdke pjeŔwo, na p°ik│ad z Šýsta formowane ptaŔki abo ptaŔe hný×ka.
DalÜi wjerÜk je camprowanje w februaru. Tradicionalne camprowanske postawy su pola nas mjedwjedč a s│omjana klanka. Symbol zymy je saznik, kotry× zymu wumjeŠe, baŠon a kˇ˝ stej znamjo nalýŠa. Jejkaca ×ona p°ijimuje nacamprowane dary a ämortwy njese ×iwehoô tohorunja njesmý falowaŠ. Pisany Šah camprowarjow Šehnje dom wot domu a dˇstanje za hudčbnu ÜtuŔku dary, ka× su wone p°i camprowanju z waÜnjom: jeja a po│Ŕ a klinkotace pjenjezy. P°izamknu so reje, hdče× so wjesele dale swjeŠi.
Po tym slýduja dojutrowny Ŕas a jutry. Tu pýstuja ludčo w Slepjanskej wosadče mnohe na│o×ki. Tola debjenje jutrownych jejkow z prastarymi serbskimi motiwami je poprawom najznaŠiÜi a najwoblubowaniÜi na│o×k. Ăichi pjatk nastawaja w mnohich swˇjbach z pomocu wˇska, pjerkow, jehliŔki a barbow wuÜiknje zhotowjenje filigrane wumý│ske twˇrby ľ jutrowne jejka. Mˇtk dˇstanje wot swojeho kmˇta t°i tajke debjenje jejka, z kotrymi× su zwjazane p°eŠe za strowotu, zbo×om a derjemýŠom haŔ do p°ichodnych jutrow. Ke kmˇt°iskemu darej s│uÜa te× pleŠena ca│ta, poprjanc a Üerpatka do lutowarnŔki. Jutrowne jejka su zwarjene a dčýŠi je wýzo zjýdča. Dčensa pak su tute ma│e wumý│ske twˇrby te× mjez turistami a zbýraŠelemi jara po×adane. Tu× su naÜe tradicionalne wiki jutrownych jejkow magnet za hosŠi zbliska a zdaloka.
W jutrownej nocy, to je nˇc wot soboty na jutrownu njedčelu, chodča ×ony a holcy spýwajo dom wot domu. Nýkotre lýtdčesatki so tutˇn na│o×k w naÜim regionje wjace haji│ njeje. Slepjanske kantorki pak su jˇn zaso wo×iwili. Na│o×k, kotry× nýkotry×kuli rady nima, su worakawstwa w jutrownej nocy. W prjedawÜich Ŕasach chcychu hˇlcy z tym kedčbnosŠ holiŔow na so sŠahnyŠ. Tu× na statokach wÜelake wýcy na druhi blak p°estajichu. Jutrownu njedčelu zahe rano chodčachu holiŔa w prjedawÜich Ŕasach k סr│u po jutrownu wodu, zo bychu so z tutej wodu myli, dokel× rýkaÜe, zo ma magisku mˇc a Ŕini rjanu a strowu ko×u. W jutrownej nocy bychu m│odči mu×ojo na cyrkwinsku wý×u zalýzli a zwonili, a te× jutrowne t°ýlenje bý z waÜnjom.
30. apryla wjeŔor je w mnohich wsach chodojtypalenje. To je ka× ludowy swjedče˝, hdy× so wulka hromada ha│zow zapali a na njej horjeka ächodojtaô. Tutˇn na│o×k ma praktiski wu×itk: Po nalýtnim wut°ihanju Ütomow mˇ×a ludčo ha│zy na tute waÜnje hnydom wotbyŠ.

Prýnju meju rano stajeja najsylniÜi mu×ojo ze wsy - zwjetÜa su to Ŕ│onojo wohnjoweje wobory ľ na nawsy meju. Tutˇn z girlandu py Üeny zdˇnk Ütoma pak dyrbi so w nocy stra×owaŠ. Jeli jˇn mjenujcy hˇlcy ze susodneje wsy podrubaja, njesmý so sydom lýt do│ho meja stajeŠ.

Po tym, zo su ludčo prjedy nalýto a w lýŠu na polu njesprˇcniwje dčý│ali, su nazymu ×njowodčakny swjedče˝ a kermuÜ swjeŠili. Hordče pokazowychu burja a burowki p│ody swojeho dčý│a na polu a w hrˇdčach a chlýwach. P°i tutych sk│adnosŠach býchu wjeŔor hustohdy koncerty a reje.
Po tym, zo su ludčo prjedy nalýto a w lýŠu na polu njesprˇcniwje dčý│ali, su nazymu ×njowodčakny swjedče˝ a kermuÜ swjeŠili. Hordče pokazowychu burja a burowki p│ody swojeho dčý│a na polu a w hrˇdčach a chlýwach. P°i tutych sk│adnosŠach býchu wjeŔor hustohdy koncerty a reje.
 

to top top
print

Beginn des Darstellungsformulares
Darstellungsformular überspringen
|
Ende des Darstellungsformulares

Beginn der Blöcke
Blöcke überspringen